Arhiv za Marec, 2013

ŠAHOVSKO TEKMOVANJE

h1 28.03.2013 ob 19:03

Komaj sem čakal sobotno jutro. Z lahkoto sem vstal in se opravil na okusen zajtrk. Z očijem sva se odpeljala na železniško postajo, kjer mi je kupil vozno karto. Oči je odšel domov in ostal sem z gospodom Ludvikom. Počakal sem, da so prišli še drugi prijatelji šahisti. In že sem zaslišal napoved vlaka za Ljubljano. Prispel je vlak in odpravili smo se nanj.
Med vožnjo smo gledali skozi okno, šteli postaje in ugotovili, da jih je šestnajst do našega cilja. Izstopili smo in odšli do tekmovalnega mesta. Ko smo se zbrali vsi mladi šahisti iz cele Slovenije, se je začelo tekmovanje. Igral sem s sedmimi nasprotniki, ki so bili zelo dobro pripravljeni, a sem kljub temu dosegel visoko število točk. Bil sem trideseti od sto dveh tekmovalcev.
Po razglasitvi rezultatov smo odšli domov in učitelj je bil zadovoljen z nami. Sonce je pripomoglo k dobremu razpoloženju, saj je bil sončen dan.

Klemen Kajtna, 3. a

  • Share/Bookmark

EKONALOGA V PROJEKTU MODRIJAN: IGRAMO SE Z VODO

h1 28.03.2013 ob 07:30

Ekonalogo smo izvedli v razredu, ki smo ga spremenili v “laboratorij”. Učenci so postali znanstveniki. Organizirane so imeli tri postaje, na katerih so imeli različne naloge. Vsak je prejel ekonalogo v obliki delovnih listov. V prvem “laboratoriju” so razmišljali o agregatnih stanjih vode. V drugem so ugotavljali, kaj plava in kaj se potopi. V tretjem so raztapljali snovi v vodi. Četrta skupina je bila skupna in smo naredili vodni filter. Vedno se trudimo poiskati besedo, ki jo bomo lažje razumeli in Žan je našel zamenjavo za filter-razčiščevalec. Peta naloga je bila neobvezna. Izdelali naj bi mlinček po načrtu ali po lastnem navdihu. Dobili smo kar nekaj mlinčkov, ki jih bomo preskusili na naravoslovnem dnevu, ko bomo raziskovali reko Savo in njene pritoke. Učencem so raziskovalne naloge vedno všeč in so jim vedno zanimive.

Erika Anzelc Intihar z učenci 2. in 3. razreda kombiniranega pouka na Studencu

  • Share/Bookmark

POZDRAV POMLADI V DOMU UPOKOJENCEV SEVNICA

h1 28.03.2013 ob 07:24

Še ni dolgo tega, ko smo učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica obiskali varovance v Domu upokojencev ob novem letu, v pustnem času, ko smo popestrili občni zbor upokojencev in znova smo jih z velikim veseljem obiskali in jim prinesli delček pomladi s pesmijo, plesom in svojo otroško razigranostjo. Pod vodstvom prof. mat., Milana Mitroviča, se je ob spremljavi kitare predstavila s pesmijo skupina učencev višje stopnje, z imenom »Modra minuta«. S plesom in pesmijo so se predstavili tudi najmlajši na naši šoli. Zaplesali so učenci 3. a razreda in učenci 1., 2. in 3. razreda, ki prepevajo v pevskem zborčku »Glasbene miške« pod vodstvom učiteljice Irene Železnik. Ljudska in narodna pesem pa zazveni še lepše, če je zapeta ob harmoniki. Tako so starejše razveseljevali z izvajanjem skladb s harmoniko tudi naši štirje harmonikarji, učenci 9. razreda in 4. razreda.
Naše sodelovanje je že utečeno in veseli smo, ko pride čas, da obiščemo varovance v Domu upokojencev, kjer nas vedno z veseljem sprejmejo.
Lepo nam je, ker izvabimo ljudem nasmeh na lica in marsikomu od njih se ob poslušanju naših malih razigranih in nasmejanih otrok utrne solza v očeh. Najlepše je, ko varovanci z nami zapojejo in se nasmejejo. Tudi za nas so to neprecenljivi in nepozabni trenutki in veseli smo, da lahko pridemo in razveseljujemo. Tako se tudi mi, najmlajši, učimo sodelovati, spoštovati in ceniti. Tudi mi smo hvaležni za takšne trenutke in prav je, da se od majhnega navajamo delati dobro in drug za drugega. Tudi tako se učimo, da gremo lahko skozi življenje uspešno le – z roko v roki.

Mentorica otroškega pevskega zbora
»Glasbene miške«, Irena Železnik, prof.

  • Share/Bookmark

Učenci 3. a razreda OŠ Sava Kladnika Sevnica na obisku v hidroelektrarni Boštanj

h1 28.03.2013 ob 07:21

Učenci 3. a razreda OŠ Sava Kladnika Sevnica smo obiskali HE Boštanj, kjer smo pod strokovnim vodstvom g. Jerneja Žnidaršiča spoznavali njene prostore, njeno delovanje in namen.
Predstavili smo mu načrtovanje in izpeljavo eksperimenta »Mlinček se vrti«, ki smo ga izvedli v okviru pouka pri Spoznavanju okolja. Tretješolci smo načrtovali eksperiment, zastavili problem, izdelali različne mlinčke, postavili domneve oziroma hipoteze o tem, kaj pričakujemo, da se bo zgodilo skozi eksperiment, določili elemente, ki smo jih skozi poskuse spreminjali in določili, česa med poskusom ne bomo spreminjali, da bi bili poskusi realni, izvedli eksperiment po skupinah, beležili rezultate, merili število vrtljajev na minuto in čas, strpno sodelovali v skupinah in si delili naloge, primerjali rezultate med skupinami, jih usklajevali, grafično prikazali, povzeli rezultate in ugotovitve. Skozi eksperiment smo ugotovili, da se mlinček ne glede na to, kako velike lopatice ima in koliko lopatic ima, vrti hitreje, če ga poganja močnejši/hitrejši curek vode.
Skozi spoznavanje delovanja hidroelektrarne pa smo svoje znanje prenesli še v konkretno življenjsko situacijo. Na podlagi izkušenj, ki smo jih doživeli pri lastnem ustvarjanju in eksperimentiranju, smo ob strokovnem vodenju razvijali predstavo o pridobivanju električne energije. Primerjali smo lahko celoten naš poskus z delovanjem elektrarne in tako razvijali in ponotranjili predstavo, ki jo je težko razviti in pridobiti brez izkušenjskega in sodelovalnega učenja. Z nami je sodeloval in nas spremljal tudi g. Janez Virtič, učitelj tehnične vzgoje v naši šoli, ki nam je pomagal graditi predstave in nas spodbujal skozi eksperiment.
Spoznavanje delovanja hidroelektrarne je bilo sklepno dejanje, ki je naš razredni eksperiment oplemenitilo in nam dalo potrditev, da smo uspešno eksperimentirali.

Učenke in učenci 3. a razreda OŠ Sava Kladnika Sevnica
z razredničarko Ireno Železnik, prof.

  • Share/Bookmark

MOJA DOMOVINA SLOVENIJA

h1 27.03.2013 ob 19:06

Slovenija je moja domovina. Zame je najlepša država na svetu.
Pri družbi smo se učili, da je reliefno zelo razgibana. Sestavljena je kar iz štirih naravnih enot; alpskega, obpanonskega, dinarskokraškega in obsredozemskega sveta. Malo držav je tako raznolikih po geografskem položaju. Seveda pa naša Slovenija ni poznana samo po tem. Poznana je tudi po kulinariki, običajih, turizmu. Krasijo jo številne podzemne jame, termalni vrelci, Lipicanci, gradovi, morje, visokogorje in obširni gozdovi, ki jih je še k sreči več kot polovica našega ozemlja.
Bil sem že v Postojnski jami, kjer sem videl človeško ribico, ki je še ena izmed slovenskih posebnosti. Navdušen sem bil nad velikanskimi kapniki, ki se tam ustvarjajo že milijone let. Ko sem jo obiskal, sem še mlajši. Ob vstopu v jamo, se še spomnim, sem ves čas glasno občudoval prelepe biserne dvorane in starše nadlegoval s številnimi vprašanji: “Kaaako se vse sveti! Kaj pa je to? Kdo se je spomnil, da je vse to nastalo? “ Vprašanj ni in ni bilo konca. Veliko o tem sem si prebral še v zgibankah, ki smo jih prejeli takrat ob obisku in so jih starši shranili v album poleg slik s tistega izleta.
Obiskal sem že tudi nakaj termalnih vrelcev in bil presenečen nad pripovedovanji starejših, kako lahko termalna voda pomaga ljudem v vsakdanjem življenju in pri zdravljenju številnih bolezni. Užival sem ob vdihovanju visokogorskega zraka v Lepeni in občudoval bistrost reke Soče. Koliko urnih večjih in malih rib živahno plava in v lomu dnevne svetlobe navdušuje s pestrimi barvami in oblikami. To pa še ni vse! Kaj pa vodomci in race in čudovite vodne rastline, ki se napajajo s kristalno ledenomrzlo vodo.
Že dalj časa si želim obiskati konjušnico Lipica, kjer imajo konje Lipicance, ki so naša vzrejna pasma. Ogledal sem si jih že na televiziji in spoznal, da so mladički drugačne barve kot odrasle živali. Neznansko rad bi se povzpel nanj, da bi me štirinožnik popeljal v prelepi sredozemski svet.
V Sloveniji imamo veliko tradicionalnih jedi, kot so na primer: žganci, štruklji, potica, belokranjska pogača, ajdov kruh in krvavice. Naj ne pozabim kranjske klobase, ki jo imam najraje. Vesel sem, da je slovenska, čeprav si jo želijo prilastiti naši sosedi.
Od običajev v Sloveniji mi je najbolj pri srcu kurentovanje ob pustnem času. Neutrudno poskakovanje kurentov in žvenket njihovih zvoncev odganja zimo in prinaša v deželo pomlad. Res pa je tudi, da jim je letos to ni najbolj uspelo, saj še vedno sneži, čeprav je koledarsko že pomlad.
Rad se sprehajam po mogočnih, tihih gozdovih in razmišljam o tem, komu vse koristijo. Prav imate, koristijo prav vsem; živi in neživi naravi. Navdihujejo me žolne in detli, ki neprestano pregledujejo in rešujejo drevesa. Omeniti pa velja tudi gozdno inšpektorico – lisico, ki vsak dan natančno preišče vsa svoja raziskovalna območja.
Velikokrat premišljujem, kako je mogoče, da v petih urah vidiš vse te lepote Slovenije, za katere morajo nekateri potovati tudi več dni, tednov, mesecev. Povem vam, moja domovina Slovenija je tako čudovita, da se mi dogaja, ko zvečer ležem v posteljo, da se spominjam njenih krasot. Takrat umirjeno zaspim. Prav ste razumeli. Njena narava je kot pravljica, ki neskončno pomirja. Želim si, da moja domovina Slovenija tudi ostane tako lepa, skrivnostna in pravljična.

Žan Seničar, 5.c
Mentorica Jožica Mlakar, prof.

  • Share/Bookmark

PRIREDITEV ZA VOJNE VETERANE NA STUDENCU

h1 24.03.2013 ob 15:30

»Vezi slovenstva nas bogatijo, če se jih zavedamo. Spoštovanje lastne preteklosti je spoštovanje samega sebe. Leta 1991 so Slovenci izpolnili dolžnost do domovine«, (T. Teropšič, Zmagovito Posavje, Brežice, 2011.) z obujanjem spomina pa izpolnjujemo dolg do zgodovine. Učitelji danes težko krmarimo med zgodovinskimi dejstvi. Pričakovanja družbe niso enotna. Zato smo hvaležni gospodu Petru Teichmeistru, sekretarju OZVVS Sevnica za povabilo na prireditev. Z učenci smo se o dogodkih pogovarjali. Učenci imajo nešteto vprašanj, vojne in služenja vojaškega roka med seboj zamenjujejo. Ob podobnih dogodkih imamo možnost, da znanje poglobimo.
Že zelo dolgo časa z učenci nismo doživeli poslušanja slovenske himne Zdravljice tako doživeto in zanosno s strani odraslih kot na tej prireditvi. Hvala za znanje, ki ste ga posredovali našim učencem.

Erika Anzelc Intihar
OŠ Sava Kladnika Sevnica
Podružnica Studenec

  • Share/Bookmark

LIKOVNO USTVARJANJE V PODALJŠANEM BIVANJU

h1 24.03.2013 ob 15:24

Čeprav se letos zima ne želi posloviti, so vseeno že zacvetele prve rožice. Učiteljica v podaljšanem bivanju se je odločila, da s cvetlicami okrasimo razred. Najprej smo s svinčnikom skicirali cvetlico, vsakdo se je odločil po svoji želji. Nato smo s posebnim lepilom – drevesno smolo s pomočjo čopiča prekrili risalni list. Z ostrim držalom, ki smo ga namakali v zeleni tuš, smo izrisali rožice. Lepilo je naredilo posebne efekte. Ko so se risbe posušile, smo jih razstavili. Z izdelki smo bili zelo zadovoljni.

Nikolina Ilinčić, 4. a

  • Share/Bookmark

MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE NA PODRUŽNICI STUDENEC

h1 21.03.2013 ob 08:02

Če bomo le zdravi, ko bomo babice in dedki, si mislimo. Kakšno veselje so nam danes babice in dedki!
Vsako leto se potrudimo in jih povabimo na obisk v šolo. Za vnuke in vnukinje je to dogodek, ki si ga zapomnijo za celo življenje.
Letos sta nas obiskali babici Karolina Cizerle in Joža Mlakar. Gospa Karolina nam je predstavila način življenja takoj po vojni. Ugotovili smo, da niso imeli najbolj rožnatega življenja in da nam je danes pravzaprav lepo že zato, ker nam je v šoli in doma toplo, v šolo se vozimo z avtobusom in kombijem in starši nam ves čas stojijo ob strani … Gospa Joža pa nam je predstavila poklic šivilje in krojača. S svojim šiviljskim strojem nam je pomagala pri izdelavi velikonočne kokoške iz blaga. Otroci so bili kokošk zelo veseli.
V imenu OŠ Sava Kladnika Sevnica se jima zahvaljujem za sodelovanje in nesebično pomoč pri delu.
Erika Anzelc Intihar
OŠ Sava Kladnika Sevnica
Podružnica Studenec

  • Share/Bookmark

NA SNEMANJU ODDAJE MALE SIVE CELICE

h1 21.03.2013 ob 07:54

V torek, 12. 3. 2013, smo se trije sedmošolci in kopica navijačev odpravili v Ljubljano na snemanje oddaje Male sive celice. Ker je bilo to že naše drugo snemanje, smo bili veliko bolj sproščeni in samozavestni kot takrat, ko smo snemali prvič.
Pa vendar smo čutili kanček spoštovanja do nasprotnikov, tokrat je bila to ekipa OŠ Tišina. Najprej so nas naličili, nato pa je sledilo snemanje. Po prvi igri sva bili obe ekipi izenačeni in vedeli smo, da nas čaka težek boj. V tretji igri nam je šlo odlično, saj smo nasprotnike premagali za 12 točk. Tako smo imeli zmago že skoraj na dosegu rok. Toda nismo pozabili na rek: Ne hvali dneva pred nočjo in previdno smo stopili v zadnjo igro in zmagali.
Bilo je zabavno, poučno in nepozabno.
Eva Zala Kobal, 7. a

  • Share/Bookmark

KULTURNI DAN DEVETOŠOLCEV V MESTNEM MUZEJU KRŠKO

h1 21.03.2013 ob 07:46

V ponedeljek, 18. marca 2013, smo se učenci 9. razreda Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica odpravili v Mestni muzej Krško. Predvsem smo želeli razširiti svoje znanje o slovenskih izgnancih med drugo svetovno vojno.
Aprila 1941 so okupatorji zasedli slovensko ozemlje. Najbolj kruti so bili Nemci, saj so želeli hitro ponemčiti slovenski narod. V šolah so uvedli nemščino, spreminjali so imena slovenskih krajev, uničevali slovenske knjige in ukinili javno rabo slovenskega jezika. V prvem valu so izselili izobražence, v drugem valu primorske priseljence, ki so jih imeli Nemci za manjvredne in v tretjem valu Slovence, ki niso bili zmožni ponemčevanja. Na začetku so Nemci Slovence izgnali v Srbijo in Neodvisno državo Hrvaško, vendar so jih zaradi pomanjkanja prostora kasneje izgnali v Nemčijo. Pred izgonom Slovencev v delovna taborišča, so jih Nemci naselili v preseljevalno taborišče Rajhenburg. Preden so jih izgnali, so vsakemu posamezniku namenili ploščico s številkami, ki je nadomestila ime in priimek. Izgnanci so jih poimenovali ˝pasje svetinice˝.
Nemški načrt izničiti slovenski narod je spodletel, vendar je prizadel mnoge, saj je bilo izseljenih okoli 63.000 Slovencev. Nemci pa niso izseljevali železarjev, rudarjev in poštarjev, saj so želeli, da je življenje nemoteno teklo dalje. Njihov načrt hitrega ponemčevanja so pospešili tako, da so na zapuščene domove naseljevali Kočevske Nemce iz Kočevja.
Na koncu kulturnega dne smo si ogledali del filma Deček v črtasti pižami, ki nas je z vsebino zelo pretresel in razžalostil. Želimo si lepih, sončnih dni, nasilje in vojne pa naj ostanejo le spomin na čase naših starih staršev, ki so se borili za našo svobodo.
Nika Metelko, 9. d

  • Share/Bookmark