Arhiv za Oktober, 2012

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

h1 25.10.2012 ob 17:38

LIČKALI SMO KORUZO

UČENCI 1.R., IN 2.R. SMO ODŠLI V TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA. LIČKALI SMO KORUZO SKUPAJ Z OSKRBOVANCI. V KUPU KORUZE SMO NAŠLI SLADKARIJE, KEKSE, BONBONE, PIVO, VINO, KAVO IN MILO. MALO SMO SE POSLADKALI IN SPILI SOK. ODŠLI SMO PROTI ŠOLI. ŠE KDAJ BI PRIŠLI. VESELIM SE ŽE, KO BOMO POZIMI SKUPAJ KRASILI SMREČICE.

SARA ŠANTEJ, 2.R. POŠ LOKA

  • Share/Bookmark

TEHNIŠKI DAN NA OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA

h1 25.10.2012 ob 17:36

Učenci 6. razreda smo preživeli čudovito popoldne z mojstrom Markom Drpičem , ki nam je povedal nekaj zanimivih stvari.
• Katero šolo ste obiskovali in koliko let je trajalo izobraževanje?
Poklic tiskarja izginja in bo počasi zašel v pozabo. Učil sem se oblikovanja črk in lepopis, drugače pa sem študiral umetnostno zgodovino. Tiskanja so me naučili stari mojstri.

• Kje je vaše delovno mesto?
Delam v stari delavnici, ki sem jo sam opremil.

• Katere stoje uporabljate pri delu? Ste se kdaj že poškodovali?
Uporabljam stare, velike in težke stroje. Nikoli se še nisem poškodoval.

• Katera izdelava papirja je težja ročna ali strojna ter kateri papir je bolj obstojen? Celulozni ali lesovinski?
Ročna izdelava papirja je težja, zato ker traja precej časa, da dobiš pravi občutek za izdelavo. Bolj obstojen je seveda celulozni papir, ker lesovinski postane z desetletji bolj krhek.
Po kratkem intervjuju sva se lotili izdelave papirja. Pred sabo sva dobili bazenček, v katerem je bila voda z bombažem. Bombaž sva zajeli in ga položili na sito, da se je material odcedil. Zmes sva nato odložili na krpe. S stiskalnico sva močno stisnili, da je odtekla odvečna voda, nato pa papir posušili.
Tinkara Jene in Hana Kašič

  • Share/Bookmark

ŠOLA V NARAVI – DOM ČEBELICA

h1 21.10.2012 ob 09:31

V domu Čebelica na Čatežu pri Trebnjem smo tri dni preživeli v šoli v naravi.
Po prihodu smo se okrepčali z malico, nato pa odšli v svoje sobe, kjer smo si pripravili postelje. Zbrali smo se na skupnem sestanku in se dogovorili o našem delu. Razdelili smo se v tri skupine.
Prvi dan smo imeli orientacijo in kolesarjenje. Za orientacijo smo uporabljali kompas, sonce in uro. Bolj všeč kot orientacija mi je bilo kolesarjenje. Učitelj nas je poučil o varni uporabi koles. In že je bil večer. Po večerji smo odšli na sprehod s petrolejkami. Imeli smo tudi čas za družabne igre, nato pa pripravo na počitek.
Naslednji dan smo najprej odšli v gozd, kjer smo nabirali liste in plodove dreves. Nato smo se preizkusili tudi v plezanju po plezalni steni, katero mi je uspelo preplezati do vrha. Po dobrem kosilu smo se pripravljali na večerni javni nastop. Sledil je pogovor o elektriki. Naredili smo nekaj zanimivih poskusov in ugotovili, da elektrika ni igrača. Po večerji je sledil Škratov ples, ki se je pričel z nastopi učencev posameznih sob. V nastopu, ki smo ga pripravili fantje sobe Volkovi, sem zaigral napovedovalca vremena oddaje 24ur. V nastopu sem zelo užival.
Prebudili smo se v novo jutro. Po zajtrku smo se učili spretnostne vožnje po kolesarskem poligonu in lokostrelstva. Bilo je zelo zanimivo. Pred kosilom smo pospravili svoje stvari in sobe. Po kosilu smo se poslovili od šole v naravi in se odpeljali proti Sevnici, kjer so nas pričakali starši.
V šoli v naravi je bilo zelo lepo, kajti spoznal sem veliko novih stvari, ki mi bodo prišle prav v življenju.
Lovro Habinc, 4. a

Že v torek popoldan sem se pripravljal za odhod v šolo v naravi. V sredo zjutraj me je mamica odpeljala pred šolo, kjer nas je že čakal avtobus. Vkrcali smo se na avtobus in se odpeljali proti Čatežu pri Trebnjem. Ko smo prispeli, smo se razvrstili po sobah in razpakirali prtljago. Potem smo imeli sestanek, kjer smo izvedeli pravila in zadolžitve. Spoznavanje elektrike je bilo za nas nekaj novega in predvsem zanimivega. Pri lokostrelstvu se je izkazalo, kako smo natančni. Naši želodčki so bili vse dni deležni odlične hrane in pijače. Opremljen za plezanje sem dvakrat uspešno plezal po plezalni steni. Svoje plesne sposobnosti smo pokazali na Škratovem plesu v sredo zvečer. Pri orientaciji v naravi smo si pomagali s kompasom. Na urah kolesarjenja smo izvedeli veliko podatkov in pridobili nekatere spretnosti, ki jih bomo potrebovali pri opravljanju kolesarskega izpita.
Prišel je čas za slovo od šole v naravi. Ostala mi bo v lepem spominu.
Januš Rohtek, 4. a

Že na začetku šolskega leta smo izvedeli, da bomo oktobra odšli v šolo v naravi v dom Čebelica. 10. oktober se je zelo hitro bližal.
Z mamico sva en dan pred odhodom pripravila kovček. Zjutraj sem s kovčkom prišel na dvorišče pred šolo, kjer so bile že učiteljice in sošolci. Vstopili smo v avtobus in se odpeljali v Čatež, v dom Čebelica. Tam smo se najprej namestili v sobe, pripravili postelje in zložili obleke. Bilo je naporno, sploh pri pripravi postelje. Pomagali so nam učitelji iz doma in tudi naši učiteljici. Potem smo šli kolesarit po igrišču. Ko smo pospravili kolesa, smo se odpravili v gozd. Večerni pohod je bil zelo zanimiv, saj smo imeli s seboj petrolejke. Pred spanjem nam je učiteljica prebrala pravljico. V šoli v naravi smo spoznavali tudi orientacijo. Super je bilo, ko smo plezali po plezalni steni. Tudi streljanje z lokom mi je šlo dobro. Namizni tenis sem igral z Lovrom in sem ga premagal. Kako sem bil ponosen! Ampak nič ni bilo boljšega od večernega diska. Plesali smo in se zabavali. Hitro je bilo tu petkovo jutro in že smo morali pakirati. Bil sem dežurni in sem postregel moje prijatelje pri zajtrku. Zabavali smo se še zadnje ure do kosila, po kosilu pa vstopili na avtobus ter se odpeljali proti Sevnici. Komaj sem čakal, da prispemo. Na avtobusu sem tudi malo zaspal.
V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč, ampak še bolj srečen sem se počutil v objemu mamice.
Tilen Prijatelj, 4. a

Ko sem se zbudil, me je prebudila glasba. Mislil sem, da sem doma, šele potem sem ugotovil, da sem v domu Čebelica.
Bil je zadnji dan, zato smo morali pospraviti svoje stvari. Ko smo pospravili sobe, so nam pregledali, kako smo jih pospravili. Naša soba je dobila oceno deset. Bili smo zelo veseli. Odšli smo na zajtrk. Bil je zelo dober. Po zajtrku smo odnesli prtljago v avlo. Potem smo imeli sestanek, kako bo potekal dan. Najprej smo odšli k učiteljici Živi. Naučil sem se veliko o elektriki. Delali smo razne poskuse. Potem smo šli k drugemu učitelju. Tokrat smo pisali v zvezek, delali poskuse in se veliko naučili. Nato smo se šli vozit s kolesi. Učitelj me je pohvalil. Bilo je zelo dobro. Ko smo nehali kolesariti po poligonu, smo šli streljat z lokom. Zadel sem rumeno barvo, sredino tarče. Bil sem ponosen na samega sebe. Po streljanju smo se lahko šli malo igrat v modro učilnico. Ugotavljal sem kombinacijo številk na Lukovi ključavnici. Šele čez pet minut sem ugotovil, katere številke so prave. Potem smo imeli kosilo. Pojedel sem okusno makaronovo meso s parmezanom. Po kosilu smo se pripravili za odhod. Vzeli smo potovalke in jih odnesli na avtobus. Na avtobusu smo peli, igrali karte in opazovali naravo.
Ko smo prispeli v Sevnico, sem najprej opazil očka. Objel sem ga in odšla sva domov. Doma sem vsem povedal, kaj sem doživel.
Tomaž Sešlar, 4. a

Četrtošolci smo bili v šoli v naravi v Čatežu pri Trebnjem. Vsi trije dnevi so bili zelo razburljivi in poučni. Najbolj všeč mi je bil drugi dan, četrtek.
V četrtek smo šli v gozd, plezali po plezalni steni, se pogovarjali o elektriki in delali poskuse z njo. Plezanje po plezalni steni mi je bilo še posebej všeč, saj mi gre to dobro od rok. Po uspešnem začetku me je nekje na sredini začelo zebsti v roke, ker so bili oprijemalke mrzle. Skoraj sem padla, a sem se ujela in obdržala na steni. Preplezala sem vse do vrha, ki je bil visok enajst metrov. Po razburljivem plezanju smo se okrepčali s slastno večerjo, ki nam je zelo teknila. Po njej smo pisali dnevnik, nato pa smo se zabavali v disku ob nori glasbi.
Ob koncu dneva smo vsi utrujeni sladko zaspali in sanjali sanje preživetega dne.
Tajda Župevc, 4. a

Učenci 4. a in 4. c smo bili od 10.10.2012 do 12.10.2012 v CŠOD ČEBELICA. V petek je bil zadnji dan šole v naravi. Ta dan mi je bilo najbolj všeč plezanje. Na vrsti sem bila prva. Dobila sem varovalni pas in čelado. Ko sem priplezala do sredine, mi je spodrsnilo in obvisela sem v zraku. Ko sem poskusila znova, pa sem brez padca priplezala do vrha. Samo pozabila sem pozdraviti golobčke na vrhu. Na vrhu sem bila zelo vesela, ker sem do tja prišla in ker so mi sošolci zaploskali.
Nika Dobovšek, 4. a

V sredo, 10. 10. 2012., smo se odpravili v ČŠOD v Čatež pri Trebnjem, kjer nas je čakalo kup športnih in drugih dogodivščin. Najbolj sem se razveselil plezanja po steni, ki je visoka 11m.
Plezanje po steni se je dogajalo v petek po zajtrku. Razdelili smo se v tri skupine po 13 učencev. Prve na vrsti iz 4. a razreda so bile deklice, nato pa smo plezali dečki. Drugi med njimi sem bil jaz. Nadel sem si čelado in si nadel plezalni pas, učiteljica pa mi je nanj pripela vrv. Ko mi je rekla, naj začnem plezati, sem se povzpel na plezalno steno. Ko sem prišel do sredine, nisem mogel več. Učiteljica me je spustila dol. Na tleh sem snel čelado in pas ter se usedel na svoj prostor. Učiteljica nas je vprašala, kdo gre še enkrat. Takoj sem bil za. V drugem plezalnem poizkusu sem uspel in prišel do vrha. Ko sem prišel na tla, sem bil srečen, ker sem splezal do vrha. Zelo sem bil vesel, da sem dosegel svoj cilj.
Amadej Božič, 4. a

Ko sem izvedela, da bomo v šoli v naravi plezali, sem bila zelo vesela, saj rada plezam, pa ni pomembno, kje.
Seveda moramo biti pri plezanju po plezalni steni varni. Za to poskrbijo čelada in pas ter primerna obutev in plezalna vrv.
Ko smo bili učenci pripravljeni, smo bili tisti, ki smo hoteli plezati, najprej na vrsti. Učiteljica Živa je vsakemu opremljenemu plezalcu dala znak, potem pa je lahko začel. Plezalna stena je bila zelo visoka, kar enajst metrov.
Ko sem čakala na plezanje, me je bilo strah, a sem postala pogumna, ko sem gledala druge. Začela sem dobro, potem pa sem pogledala navzdol in bilo je tako visoko. Učiteljici sem rekla, naj me spusti dol. Predala sem opremo sošolcu in počakala, da spet pridem na vrsto. Ko sem bila drugič na plezalni steni, sem bila čisto brez strahu, saj sem vedela, da se mi ne more nič zgoditi. Bila sem že boljša v plezanju, tokrat sem priplezala preko sredine stene. Na koncu se je v plezanju preizkusila še naša učiteljica.
Nikolina Ilinčić, 4. a

Učenci 4. a in 4. c razreda smo se v sredo, 10.10. 2012, odpravili v šolo v naravi. Namestili smo se v domu Čebelica v Čatežu pri Trebnjem. Prvi dan je bil zanimiv, drugi pa še posebej, najbolj zaradi Škratovega plesa.
Ta večer smo plesali, peli in nastopali z različnimi točkami. Škratov ples se je začel ob 20.30. Pred tem smo se morali pripravljati za nastop. Pred vstopom v sobo za Škratov ples smo odštevali tako kot za novo leto: 10, 9, 8, 7, 6 … in končno 0. Tedaj smo lahko vstopili. Škratov ples se je začel z glasbo I like to move it, move it. Nadaljeval se je z mirnejšo glasbo, saj se je približeval nastop nas, učencev. Učenci prve sobe so nastopili s plesom break dance. Nadaljevala je druga soba z učenci, ki so predstavljali novice 24 ur. Njihova točka je bila zelo smešna. Nato sem bila na vrsti jaz s prijateljicami. Zapele smo dve pesmi, in sicer Kankan ter Ob bistrem potočku, in ob njih zaplesale. Naše sosede so prikazovale s pantomimo. To jim je šlo zelo dobro. Učenci, ki so imeli sobo pred nami, so imeli točko s čudnim imenom. Pri njej smo se zelo nasmejali. Predstavljali so dirko z motorji. Nato so prišli učenci, ki so zapeli Kaplja, kapljica, dober dan. Po tej pesmi je njihov sošolec sam zelo dobro zapel dolgo in zapleteno angleško pesem. Namenili smo mu bučen aplavz. Seveda smo tudi drugim skupinam vneto ploskali. Sošolke iz sobe Lisice so se kot zadnje predstavile z zanimivo točko. Na začetku so zaigrale igro, v kateri so tekmovale živali, nato pa so še spretno zaplesale.
Po nastopu smo še vsi skupaj zaplesali. Naš zabavni Škratov ples se je na žalost končal. Utrujeni smo popadali v postelje in sladko zaspali.
Katarina Knez, 4. a

Drugi dan šole v naravi smo izvedeli, da bomo imeli zvečer Škratov ples in da se bomo na njem najprej predstavili s svojim nastopom.
Deklice iz naše sobe smo bile novice zelo vesele. Hitro smo pripravile točko za nastop in jo urile. Ko smo bile prepričane, da znamo, smo si uredile pričeske in si nadele zapestnice, verižice …
Bila je večerja. Učiteljica nam je naročila, da naj si po pisanju dnevnika pripravimo pripomočke za nastop. Po zadnjih pripravah je bil kmalu sestanek o obnašanju na plesu. Po njem smo šli pred »klub Čebulica« (modra učilnica), kjer je stal varnostnik Drago. Če smo hoteli vstopiti v »klub«, smo morali šteti nazaj od deset do nič. Ko smo vsi vznemirjeni prešteli, nas je spustil noter. S plesom smo se najprej ogreli, nato pa pričeli z ogledom nastopov. V užitek mi je bilo gledati točke, ki so jih pripravili drugi, saj so bile izvirne in zabavne. V užitek mi je bilo tudi nastopiti – igrati in plesati. Na koncu naše točke smo bile vesele glasnega aplavza. Ko smo se odpravljale spat, nas je učiteljica pohvalila.
Nina Medvešek, 4. a

Komaj smo čakali, da bo na sporedu disko. Odštevali smo sekunde, da smo lahko vstopili. Notri je bilo zelo lepo in vrtela se je glasba I like to move it, move it. Ko sem plesala, mi je bilo kar malo vroče. Ko je bilo konec obiska diska, smo šli spat. Zaspala sem zelo hitro, saj sem bila utrujena. Zjutraj, ko smo vstali, smo imeli še dejavnosti, nato pa smo zadovoljni odšli domov.
Lara Rupar, 4. a

Tistega večera v domu Čebelica sem se imela zelo lepo.
Ko smo prišli pred vrata modre učilnice, sem bila navdušena. Morali smo prešteti od deset do nič, odprli so vrata in vsi smo vstopili na zabavo. Zaslišala sem lepo, hitro pesem. Tudi druga pesem je bila poskočna. Kmalu smo bili na vrsti mi. Vsaka soba je morala sodelovati s svojo predstavo. Vsaka od predstavitev je bila drugačna in zelo lepa. Po predstavah smo še malo plesali.
Večer je hitro minil, a kljub temu je bila zabava odlična.
Larisa Gnidica, 4. a

  • Share/Bookmark

JUTRANJE VARSTVO

h1 17.10.2012 ob 17:22

Zgodnje jutro pred poukom. Zunaj je prava jesen, mraz in rosa. Medtem, ko nekateri najmlajši še sladko spijo, nekoliko večji otroci že sedijo v učilnici. Nekateri se igrajo s kartami, drugi grizljajo sveže pecivo, nekaj učencev pa je strnilo misli o šoli.
V šoli mi je všeč. Sedim zraven Nudžejme, nove sošolke iz Bosne in Jakoba. V razredu se veliko naučimo. Učiteljica je prijazna.
Lana Kozinc, 2. b

V šoli se zelo zabavam. Zdaj imam priložnost, da se veliko naučim in da spodbujam učence, da jim bo pri učenju uspelo. Matematika jebila na začetku lahka. Učimo se pisno računati s prehodom desetic in enic. Zdaj, ko so računi težji, je postala matematika naporna. Najbolj mi je všeč športna in likovna vzgoja. Pri likovni vzgoji rada ustvarjam, pri športni vzgoji pa se vedno dobro razgibam. Najbolj se razumem s sošolkami Lejo, Neli in Evo. Rade se skupaj igramo in si pomagamo v podaljšanem bivanju. Učiteljica je prijazna, kdaj pa kdaj pa se tudi razjezi.
Želim si dobiti čim več dobrih ocen.
Zala Elizabeta Ramovš, 4. c

Imam učiteljico Vito. Učimo se računati, brali smo Sovico Oko. Najraje berem knjigo Presneto lep dan. V prostem času skačem po trampolinu.
Hana Lisec, 2. b

Uči me učiteljica Vanja. Sedim v tretji vrsti. Imam prijatelja Gala in se z njim igram. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na sprehod po Sevnici.
Jurij Zbašnik, 2. A

V šoli se imamo lepo. Z učiteljico Vito se lepo razumeva. Učili smo se seštevati, peli smo pesmico o mravljicah. S sošolci se imamo radi.
Lovro Teraž, 2. b

  • Share/Bookmark