Arhiv za Marec, 2012

NARAVOSLOVNI DAN

h1 29.03.2012 ob 09:23

V petek, 23.3. 2012 smo učenci petih razredov imeli prvi naravoslovni dan.
Ko smo prišli v šolo, smo se pogovorili o poteku tega dne, nato pa smo se razdelili v skupine. Kmalu smo odšli v naravoslovno učilnico, kjer smo raziskovali prst;
- opazovali smo živali in rastline v njej,
- jo primerjali med seboj
- in izvedeli veliko o njej.
Po malici smo se spet razdelili v skupine ter odšli pobirat odpadke od šole do Pod vrtačo. Našli smo veliko odpadkov;
- lonce,
- pločevinke,
- plastenke,
- kovino,
- steklo.
Te odpadke smo dajali v vreče, nato pa jih na cilju pustili, saj jih je prišla iskat Komunala Sevnica. Odpravili smo se nazaj proti šoli in naredili analizo.
Naravoslovni dan mi je bil všeč.

Tinkara Jene, 4. b

  • Share/Bookmark

OČISTIMO ZEMLJO

h1 29.03.2012 ob 09:22

V petek, 23. 3. 2012 je po celi Sloveniji za šole in vrtce potekala čistilna akcija Očistimo Slovenijo, katere smo se udeležili tudi mi.
Najprej smo se z veseljem podali do Kopitarne Sevnica, nato smo pot nadaljevali do naselja Svete Ane in nazaj v šolo. Pobrali smo veliko smeti. Med njimi je bilo največ cigaretnih ogorkov. Našli pa smo tudi steklenice, škatlice, karton, plastične vrečke, škorenj, okvir za tablico avtomobila … Pri Rondoju smo se razšli na dve skupini. Osem učencev je šlo na eno stran cestišča, ostali pa so ostali na drugi strani. Videli smo luknjo, v kateri so bile smeti. Nejc se je zaletel v prometni znak, ko je hotel seči v luknjo. Ampak na srečo je bilo vse v redu.
Na čistilni akciji smo se vsi zelo zabavali, in zdaj smo srečni, ker vemo, da smo opravili veliko delo.
Lea Gole, 4. b

Smeti smo pobirali okoli Kopitarne, po Planinski cesti in okoli cerkve Svete Ane. Na eni roki smo imeli rokavice, v drugi roki smo držali vreče. Naša skupina je nabrala dve vreči. Pobirali smo plastiko, papir, biološke odpadke in papirčke od bombonov. Največ smeti je bilo na Planinski cesti.
V tej čistilni akciji je sodelovala vsa Slovenija. Bolj moramo spoštovati naravo. Čistilna akcija je bila super.
Iva Močan, 4. b

V petek smo učenci od 1. do 5. razreda odšli na čistilno akcijo. Akcija Očistimo Slovenijo naj bi bila naslednji dan, a smo jo imeli prej, ker ob sobotah nimamo pouka.
Ob 10.50 uri smo odšli iz razreda. Že po poti smo z mojo skupino pobirali odpadke. Največ je bilo plastičnih pokrovčkov. V nadaljevanju poti se je naša vreča pridno polnila. Naša največja najdba je bila preproga iz spužve. Najmanjši delci so bili vsepovsod. Med potjo smo se posladkali z bomboni gospe, ki je opazovala naše delo. Največ odpadkov smo našle na parkirišču pri Kopitarni.
Na poti nazaj smo ugotovili, da smo napolnili dve vreči. Dan je bil lep in za nas še lepši, ker smo pripomogli k temu, da narava lažje diha.
Nadja Starič, 4. b

  • Share/Bookmark

OČISTIMO ZEMLJO

h1 29.03.2012 ob 09:16

Dandanes se pogosto pojavljajo ekološka vprašanja. Eno izmed njih je tudi: Kaj se bo zgodilo z Zemljo v prihodnosti in kako bomo živeli? Če je okolje onesnaženo, se ne počutimo dobro v njem in imamo več možnosti, da zbolimo.
24. marca 2012 je potekala po vsej Sloveniji čistilna akcija. Namen te akcije je bil, da poskrbimo za našo naravo in jo očistimo različne navlake in smeti.
Tudi učenci naše šole so se udeležili te akcije. Začeli so že dan prej, v petek. Vsi učenci od prvega do petega razreda so se zbrali ob deseti uri na sprednjem dvorišču pred šolo, od koder so odšli po določeni poti. S seboj so imeli vrečke, katere so pridno polnili s smetmi, ki so jih našli v okolju. Zraven se je odpravila tudi ravnateljica.
Učenci so bili razigrani in veseli. Da bi še bolj z veseljem pobirali smeti, so med seboj tekmovali, kdo bo pobral več smeti in kdo bo imel bolj polno vrečko.
Anketirala sem tudi nekaj učencev. Zastavila sem jim dve vprašanji: Kako sam/-a pripomoreš k čistemu okolju? Kaj meniš o tej čistilni akciji? Vsi so odgovorili, da odpadke reciklirajo in da tudi druge ljudi opozarjajo na pozitiven odnos do čistega okolja. Če v naravi vidijo smeti, jih poberejo. Akcija se zdi vsem potrebna, eden izmed njih pa je dejal, da bi bilo potrebno takšne akcije organizirati večkrat na leto.
Zaključim pa naj z mislijo: Lepo ravnajmo z Zemljo, da nam bo še dolgo služila.

Mateja Metelko, 9. d

  • Share/Bookmark

OBISKALI SMO KULTURNI BAZAR 2012

h1 26.03.2012 ob 09:12

V torek, 13. marca 2012 se je peščica otrok Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica v spremstvu dveh učiteljic odpravila v Ljubljano. Vsi učenci, ki smo se odločili obiskovati izbirni predmet gledališki klub, smo se v zgodnje torkovo jutro židane volje vkrcali na vlak.
Na poti v Cankarjev dom smo odkrivali nekatere znamenitosti: hišo RTV Slovenija, spomenik Rudolfa Maistra, Kinodvor, sedež Univerze … In nato Kulturni bazar, kjer so potekale brezplačne predstave. Ogledali smo si kar tri. Najprej nenavadna glasbila, ki so bila zares nenavadna, a tudi zabavna. Ste vedeli, da so dude značilne predvsem za severno Afriko? Sledila je plesna predstava Muca Copatarica, namenjena predvsem najmlajšim. Toda, kakor pravijo: « Za mlade in mlade po srcu!« Moram reči, da smo se zelo zabavali. Po končani drugi predstavi smo si vzeli odmor in se malo pozabavali v nakupovalnem centru Maksi. Ker sta istočasno potekali dve predstavi, smo se razdelili v dve skupini. Mi smo si ogledali predstavo Ciframož, druga skupina pa pesmi Andreja Rozmana – Roze. Predstava Ciframož je bila bolj resne narave. Govorila je o fantu, ki je delal resne prestopke, kot so: kraja, alkohol, kajenje … Bila je zelo dobra predstava, najbolj pa me je presenetila odlična igra igralk.
Po končanih predstavah smo se napotili na železnico. Prijetno utrujeni smo se ob pogovoru vrnili domov. Veseli smo, da nam je šola omogočila tak lep dan in še si želimo takih poučnih, zabavnih, kulturnih dni.

Tjaša Kolman, 8. a

  • Share/Bookmark

Jesen …

h1 20.03.2012 ob 18:28

Jesen

Jesen se bo začela,
vsak hip bo priletela,
bo listje natrosila,
z njim travo bo prekrila.

Z dežjem nas bo škropila,
v meglo nas zavila
in z mrazom nam grozila.

Včasih že jeseni zapade prvi sneg,
včasih že jeseni čisto bel je breg.

Včasih opazujem barvni listni ples,
ki ga veter nežno trosi iz dreves.

Tereza Alja Kožar, 5. razred
Podružnica Loka

Jesenski veter

Jesenski veter je zavel
in je listje dol vzel.

Ko še enkrat je zavel,
je snežinke že prinesel.

Ko že tretjič je zavel,
z botro zimo je prišel.

Katja Močivnik, 5. razred
Podružnica Loka

Jesen

Za poletjem že jesen
in gozd bo že leden.
listje padlo bo na tla,
veverica ga v duplo da.

Veter mrzel zapiha,
medved v brlog pr*diha.
Se v klobčič zavali,
do pomladi sladko spi.

Žan Baumgartner, 5. razred
Podružnica Loka

  • Share/Bookmark

Voda je …

h1 20.03.2012 ob 18:26

Voda je življenje

Voda je vir življenja. To pomeni, da vsa živa bitja brez nje ne moremo živeti.
Kadar gledam račke na rekah, ko lovijo ribe, me stisne pri srcu, ko pomislim, kaj bi se zgodilo, če bi zmanjkalo pitne vode. Ne bi bilo teh prečudovitih živali, rastlin, tudi mi ne bi preživeli. Tega bi bili krivi sami, ker jo onesnažujemo in mečemo vanjo odpadke. Večina ljudi se zanjo zmeni le toliko, da lahko po naporni tekmi spije dva dolga požirka vode, namesto da bi jo občudovali in hvalili. Toda, če bo šlo tako naprej, nam bo mati narava vse povrnila. Odvzela nam bo pitno vodo, brez katere ni življenja.
Rek pravi: » Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi on storil tebi.«
To drži. Če mi nočemo ostati brez pitne vode, jo moramo spoštovati, kajti lahko je mimogrede zmanjka.

Tereza Alja Kožar, 5.r.
Podružnica Loka

Voda je življenje

Živel je deček Gašper. Bil je star 9 let in je hodil v 4. razred. Imel je mačka Maksa in zanj lepo skrbel, mu menjaval vodo, ga hranil, božal in se igral z njim.
Ko je bilo konec vročih poletnih počitnic, je prišel prvi šolski dan. Pogovarjali so se o vodi, ki je vir življenja. Po enem mesecu je Gašper šel v šolo, srečal novega prijatelja in pozabil na Maksa. Ko je prišel iz šole, se tudi ni spomnil na starega prijatelja- mačka. Drugo jutro je hotel nahraniti mačka in mu dati svežo vodo, ampak ga ni bilo nikjer. Iskal ga je vsepovsod. Ni ga našel. Odhitel je v šolo, saj je bil že pozen. Za las je prišel pravočasno v razred. Začela se je prva šolska ura. Ta dan so imeli 6 ur. Po pouku je Gašper odšel domov in iskal Maksa. Našel ga je v kotu čisto omaganega in dehidriranega. Dal mu je svežo vodo. Maček si je kmalu opomogel.
Tako si je za zmeraj zapolnil, da je voda res vir življenja. Od tega dne naprej je vestno skrbel, da je maček vedno imel svežo vodo in hrano.

Benjamin Strajnar , 4. r.,
Podružnica Loka

Voda je življenje

Voda je bogastvo narave in vir življenja. Z njo moramo varčevati, varovati pred odpadki in odpadnimi vodami, kot so: kanalizacija, vode iz tovarn in gospodinjstev ter vode , po katerih plava nafta ali olja ali odvrženi odpadki. Imamo pa tudi kosovne odpadke, med katerih so največkrat zavrženi motorji in avtomobili, iz katerih tudi lahko iztekajo olja. V naravi pronicajo skozi zemljo, prod in se ustavijo na vodonosniku. Ko olja pridejo v podtalnico, se ta onesnaži in okuži veliko ljudi, še posebej majhnih otrok in novorojenčkov, ki lahko zbolijo. Za odpadke moramo pravilno poskrbeti, če hočemo ohraniti čisto in zdravo pitno vodo. Z vodo varčujemo tako, ko se tuširamo porabimo malo vode, toliko da smo čisti. Pri umivanju zob zapremo pipo, ko si jih ščetkamo.
Smo del nje. Ko odkrivamo njene lepote po Sloveniji in po svetu, se nam zdi, da smo nekaj posebnega, da nam je narava dala toliko vode. A ponekod, v Afriki bi bili prebivalci zadovoljni z enim kozarcem take vode, kot jo imamo pri nas. Lahko smo veseli z našo vodo, ki je vir življenja.
Varčujmo z njo in je ne onesnažujmo, naredimo čistilne naprave, da bi jo ohranili pitno čim dlje.

Katja Močivnik, 5. r.
Podružnica Loka

Jaz sem kapljica

Jaz sem kapljica, ki se veselim, da bom padla na tla. Rada bi padla na rožo ali pa na okno. Sedaj padam proti roži.
Padam in padam… Kako se to občuti? Ko bom padla na rožo, bom spoznala veliko novih prijateljev. Na roži je bilo veliko cvetnega prahu, čebel in mravelj. Zraven je bilo veliko mravljišče. Zapihal je veter in roža se je nagnila. Zdrsnila sem in padla v mravljišče. Pristala sem ravno na mravlji in ta me je odpeljala v veliko lužo. Bila je sredi velikega travnika.
Kmalu je posijalo sonce in vodo je tako ogrelo, da sem izhlapela v oblak.

Izidor Frece, 3. r
Podružnica Loka

Jaz sem vodna kapljica

Jaz sem vodna kapljica, ki sem padla v potok. Potok se je izlil v Ljubljanico. Reka se je počasi vila mimo Ljubljane.
Ob Ljubljanici so se sprehajali ljudje. Bilo mi je zelo dolgčas, dokler se Ljubljanica ni izlila v Savo in ta v morje. Potem sem izhlapela in spet postala vodna kapljica. Tokrat sem padla na šolsko okno. Tam sem slišala otroke, ki so peli, računali, pisali in se igrali. Učiteljica jih je pohvalila in za nagrado so odšli vem. Odprla je okno. V učilnici je bilo toplo, zato sem se posušila.
Od takrat si ne želim pristati niti v potoku in tudi ne na šolskem oknu.

Jan Strajnar, 3. r.
Podružnica Loka

Sem oblak

Sem oblak Lijak. Prišel sem do slapa, se napolnil z vodo in odšel v mesto. Zalil sem mesto. Vsi so odprli svoje dežnike. Ko sem se izpraznil, sem spet odšel k slapu, se napolnil z vodo in odšel v Afriko. Zalil sem zemljo, da so iz nje pognale rože.
Vesel sem, kadar osrečim ljudi z vodo.

Lan Dragar,2. r..
Podružnica Loka

  • Share/Bookmark

POMLADNE BARVE ZA O K O

h1 20.03.2012 ob 18:21

Mrzla zima. Sneg.
Veselje puhastih s n e ž i n k.
Sonce počiva, a ne za dolgo.
Že se topli žarki prebudijo
in pobožajo zemljo.
Razigrana trobentica,
kimajoči zvonček,
modra vijolica
ali žametna mačeha,
kakšne barve za oko!
Moje misli pa odplavajo kar nekam daleč, daleč stran.
Vse ima svoj čar.
Mrzla zima ali topla pomlad.
Še posebej pa prelep pomladni dan.

Mojca Cigan, 8. b

  • Share/Bookmark

Člani novinarskega krožka smo v teh toplih pomladnih dneh prebirali pesmice slovenskih pesnikov in poskušali tudi sami ustvarjati. Bilo je zanimivo.

h1 18.03.2012 ob 18:38

DIMNIKAR
Od daleč dobro vidim,
da nad mestom se kadi,
pripravim si opremo,
saj vem, kaj zdaj sledi.

Mamico sprašujem:
A ti razumeš,
kaj se mi godi,
ko me dimnikar lovi?

Ne zatiskam si oči,
ko dimnikar na strehi stoji,
zimo spremeni v maj,
umazan ves od saj,
dobro ve,
da v njegovem dimniku je raj.

Urška Krevelj, 6. d

ROJSTNI DAN
6. december je poseben dan,
saj takrat praznujem rojstni dan
in spet Miklavž prinese nam darila,
zato smo vsi veseli,
ko končno pride k nam.

Moje prijateljice prijazne so,
na rojstni dan povabim jih zato,
da skačemo in vriskamo.

Maja Pavkovič, 5. b

SEPTEMBER
September, september,
ti nagajivi mesec,
ki se za listi podiš,
klobuke vrtinčiš
in dekleta jeziš.

Si res nagajiv,
a zame ljubezniv,
saj enaindvajseti dan
praznujem rojstni dan.

Nuša Krajnc, 5. b

NOVEMBER
V tem mesecu je moj rojstni dan,
ki poln je mojih sanj.
V novembru je že mrzlo,
sneg lahko začne padati močno.

Povem vam,
mesec november je poln praznovanj,
takrat bliža se božični čas,
še prej pa Miklavž prihaja po nas.

V novembru postanem sladkosned,
odpade pa sladoled
in prehitro se november poslavlja,
saj december ga že preganja.

Jakob Luka Imperl, 5. b

DRUŽINA
Družina je ena velika beseda,
tako pravi tudi soseda.
Starša božata, tolažita, vzgajata,
včasih pa tudi malo ponagajata.

V družino spadajo prav vsi –
tudi babi, dedi in moji hišni ljubljenčki.

Družina je pomembna res zelo,
saj v njej se naučiš prvih korakov
ljubezni in lepih besed.

Urška Krevelj, 6. d

MIŠKA
Miška spretna je kot Piška,
saj mački vedno ubeži
in sir zraven pridrži.

Rada z mačko po hiši se lovi,
tako da druge miši v hiške spodi.

Včasih mačka jo ulovi,
a kuža na pomoč prihiti,
da mačka miško živeti pusti.

A čeprav se jaz miši bojim,
jih ne lovim,
ker to delo mačkam prepustim.

Kristina Rilak, 6. d

MAJ
Moj najljubši mesec je maj,
saj takrat praznujem rojstni dan.

Ptički žvrgolijo in prinašajo pomlad,
šole je že skoraj konec
in pogovarjamo se
o počitnicah na morju.

Brat razlaga mi o dekletih
in živce para mi,
a čeprav prenašam ga težko,
ga imam rada močno.

Maja Jakše, 5. razred

JULIJ
Julij, julij,
mesec moj,
s prijatelji zabavam se,
ni ne šole, ne nalog.
Tretji julij je moj dan,
vroče je in sonce sije,
zato na morje grem,
da se spočijem.

Nika Pavlič, 5. razred

  • Share/Bookmark

PO NAGRADO ZA STRIP – MOJE NAJVEČJE VESELJE JE NA GORAH!

h1 18.03.2012 ob 17:55

V soboto, 3. 3. 2012 so se v Mojstrani, bolj natančno v Triglavskem narodnem parku, kjer stoji Slovenski planinski muzej Mojstrana, dogajale raznovrstne dejavnosti za ustvarjalce literarnega natečaja, njihove starše in mentorje.

Vožnja iz Sevnice do Mojstrane je bila dolga in naporna. Ob prihodu smo pojedli malico. Nato so nas povabili v veliko dvorano, kjer smo prisluhnili voditeljici programa, otroškemu pevskemu zboru, dramatizaciji, govoru predsednika Gorske reševalne službe Slovenije, predsednici ocenjevalne komisije in mladinskemu pisatelju Tadeju Golobu, ki je predstavil svoje najnovejše delo Zlati zob. Slednji je vsem nagrajencem čestital za dosežke literarnega natečaja in nam podelil nagrade. Osvojila sem drugo mesto s stripom na temo Moje največje veselje je na gorah in prejela uporabno nagrado.

Po podelitvi nagrad smo si ogledali zanimiv film o živalih in rastlinah alpskega sveta. Dobili smo navodila za naslednji dve točki, ki sta sledili. Najprej so nam predstavili delo Gorske reševalne zveze Slovenije in nato še delo reševalnega psa, ki rešujeta samo nesreče v snegu. Predstavljeni psički je ime Nome. Stara je pet let in je mešanka med šentlandskim ovčarjem in malamutom. Predstavnik gorske reševalne zveze nam je nazorno razložil, kako psa naučijo vseh spretnosti reševanja. Zatem je bila predstavitev opreme, s katero člani reševalne zveze rešujejo ponesrečence iz gora in izpod snega. Prav tako so nam povedali nekaj zanimivosti o helikopterjih, ki ne smejo manjkati v nobeni reševalni akciji. Ogledi in predstavitve so trajale do popoldneva.
Ob vožnji domov sem razmišljala o vseh dogodkih, ki so se mi zgodili.

Ajda Trbovc, 5. c

  • Share/Bookmark

MOJA BABI

h1 18.03.2012 ob 17:54

Moja babi je bonbončke,
kadar ji skuham makarončke.
Zdaj pa je še zelenjavo,
saj to izboljša ji prebavo.

Večkrat povabi me na zrak,
da narediva še kak korak.
Tako je zdrava kakor jaz,
in ne zrase ji noben siv las.

Ko odidemo na morje,
smo vsi dobre volje.
Zdaj ravno smo prispeli,
in potovalke razpeli.

Hitro smo razložili vse,
ker na plažo se mudilo nam je.
Tam smo se vsi zabavali,
in skupaj na večerjo odšli.

Zjutraj babi zgodaj je odšla,
domov prinesla nekaj sivega.
Vsi smo se začudili,
in na koncu izvedeli.

Babi je prinesla veliko orado,
zato si je zaslužila nagrado!
Ko minilo šestnajst je dni,
smo vsi skupaj domov odšli.

Zdaj vem, da babi pravi ribič je,
saj ribarit uči nas vse!
Zadovoljni smo prišli domov,
kjer začel se je nov »šov«.

Lori Škerl, 5. c

  • Share/Bookmark