Arhiv za November, 2011

JESEN

h1 30.11.2011 ob 08:01

K o jesen se prebuja,
se spomin na poletje obuja.
Kje je vonj poletnih dni,
kje so zvezdnate noči?

Kje je tisti zvok morja,
kje je občutek veselja in upanja?
Kje je sonca ves sijaj,
kam se skrilo je to zdaj?

Že zvezki so v poštev prišli,
sedli v šolske smo klopi,
a spomin še zdaj živi,
na tiste čarobne, poletne dni.

Eva Zala Kobal, 6. a

  • Share/Bookmark

VITEZ

h1 28.11.2011 ob 07:52

Siv oklep in oster meč,
ščit rdeč in lep nasmeh.
Okrogla čelada, rdeče pero.
To je vitez heja, ho!

Vitez, vitez reši me!
Preden zmaj pohrusta me.

Filip Eisenkoler, 5.a

  • Share/Bookmark

SPOZNALI SMO VALVASORJA UČENJAKA

h1 28.11.2011 ob 07:46

V sredo, 23. novembra 2011 smo se osmošolci odpravili v Krško, da bi spoznali nekatere pomembneže, ki so delovali ali živeli v Krškem. Pot smo začeli v Mestnem muzeju, kjer nam je vodička povedala veliko zanimivega o Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču.

Jurij Dalmatin je za slovensko književnost naredil ogromno, saj je prevedel sveto pismo. Rodil se je okoli leta 1547. Ker so bili starši revni, ga pri šolanju niso mogli finančno podpreti, njegovo nadarjenost pa je opazil Adam Bohorič. Dalmatin je doštudiral protestantsko teologijo in filozofijo. Leta 1584 je v Wittenbergu prvič izšla v slovenščino prevedena Biblija, in sicer pod polnim imenom Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Nastajala je 10 let.

Dalmatinov učitelj, Adam Bohorič, je za Slovence prav tako pomemben, saj je napisal prvo slovensko slovnico z naslovom Zimske urice. Zapisana je bila v latinščini, njen pravi naslov pa se glasi Arcticae horulae.

Najpomembnejša osebnost, ki smo jo spoznali, pa je je bil kranjski plemič Janez Vajkard Valvasor. Bil je polihistor, torej se je ukvarjal z mnogimi vedami in veščinami: poklicno je bil vojak, življenje pa je posvetil različnim vedam, preučevanju Kranjske in zbirateljstvu. Spadal je tudi med prve slovenske natančne kartografe. Med vrhunce njegovega življenja štejemo njegovo najslavnejše delo Slava vojvodine Kranjske in raziskavo o Cerkniškem presihajočem jezeru. Slednja je poskrbela za to, da je bil izvoljen za člana Kraljeve družbe-Royal Society. Slava vojvodine Kranjske je izšla leta 1689, zapisana v nemščini. Valvasor je v knjigi tujcem predstavil domovino. 15 poglavij v 3532 straneh je razdeljenih v 4 obsežne knjige. Vsebuje 582 grafik, saj je imel avtor na gradu Bogenšperk celo lastno grafično podjetje. Valvasorja smo Slovenci upodobili na prejšnji slovenski valuti, krasil je bankovec za 20 tolarjev. Po njem se med drugim imenuje tudi Valvasorjev kompleks, ki zajema hiše Valvasorja, Kaplana in Bohoriča, prenovljen kot muzej.

Da so se lahko v 19. stoletju šolale tudi deklice, pa se lahko zahvalimo Josipini Hočevar. Rodila se je 6. 4. 1824 v Radovljici kot Josipina Mulley. Poročila se je z Martinom Hočevarjem in zakonca sta se preselila v Krško. Po Josipinini zaslugi je takratna cerkev dobila nove orgle. Zelo si je prizadevala za izobrazbo deklic, zato je od leta 1855 do 1875 vzdrževala dekliško šolo. Veliko denarja je darovala šolam, saj ji je bila izobrazba zelo pomembna. Po njeni smrti so v okviru sklada Martina in Josipine Hočevar podelili 15 študentskih štipendij.

Po ogledu muzeja smo obiskali še fotografsko razstavo Rajka Čubra v Galeriji Krško. Rajko Čuber je star 54 let. Študiral je slikarstvo. Do danes je imel že preko 40 razstav. Njegove slike odražajo strast do zemlje, ki je izvor življenja.

Za konec smo si ogledali še kapucinsko knjižnico, ki je danes kulturna dediščina, včasih pa je bila knjižnica, lekarna in učilnica. Kapucini so se v Krškem prvič nastanili leta 1644. Ključ prostora knjižnice je bil 340 let dostopen le kapucinom, po letu 1988 pa tudi obiskovalcem. Knjige so označene s črkami od A do Z. Ista črka predstavlja isto vedo. Ob prvem vstopu obiskovalcev je knjižnica štela 1503 knjig. Učiteljica je vprašala, kako je poskrbljeno za varnost knjig ,da ne pride do požara. Menila je, da so knjige v tej knjižnici neprecenljiv zgodovinski vir in da bi morale biti skrbno arhivirane.

Pred odhodom v Sevnico smo si ogledali še muzej speedwaya, v katerem je ogromno pokalov in priznanj, starih škornjev, kombinezonov in motor. Predstavljeni so tudi uspešni Krčani in Sevničan.
Ta dan je bil zelo zanimiv in poučen, podatki nam bodo prišli prav tudi pri zgodovini.
Lucija Jazbec, 8. d

  • Share/Bookmark

O, ne, že spet kaki!

h1 28.11.2011 ob 07:42

Tudi vi to rečete, ko zagledate kaki na šolski mizi za Shemo šolskega sadja?
Na podružnici Studenec se nam to redno dogaja. Zato sva z gospo kuharico Marinko Spaseski, ki skrbi za male in velike želodce na Studencu, sklenili, da z učenci ugotovimo, ali je kaki lahko tudi dober. V času podaljšanega bivanja, ko nas je bilo že malo manj, smo naredili poizkus. V mešalnik za sadje smo dali olupljeno sadje, med njimi tudi kaki. Okušali smo sadje in potrdili, da je nekatero sadje kislo, drugo sladko. Zmešali smo sadje in dobili gosti sadni sok.
Sporočamo Vam, da je sok iz kakija in ostalega sadja odličen. Najmlajša učenka Ela pa je predlagala, da bi sok pili pri kosilu ali malici. Predlagala sem, da to pove na sestanku Šolske skupnosti.
Pa še skrivnost. V Vsako skodelico sem dodala kristalček sladkorja.
Na Studencu bomo jedli in »pili« kaki. Poizkusite tudi vi.

Erika Anzelc Intihar
Učiteljica PB na Studencu

  • Share/Bookmark

OBISKALA SEM KNJIŽNICO SEVNICA

h1 21.11.2011 ob 08:07

Z novinarskim krožkom smo v ponedeljek, 14. novembra odšli v Knjižnico Sevnica, kjer nas je sprejela knjižničarka, gospa Saša Zimšek.
Povabila nas je v oddelek za mladino, kjer smo izvedeli veliko novega. V knjižnici imajo okoli 7000 knjig. Knjig tukaj ne moremo kupiti, lahko si jih le sposodimo. Knjižnico na lokaciji Prešernova ulica 2 so odprli leta 2007. V njej je veliko več prostora kot v prejšnji knjižnici. Knjižničarka nas je popeljala v zgornje nadstropje, v posebno sobo, imenovano domoznanski oddelek. Tu imajo shranjene različne časopise v debelih knjigah s približno dvatisočimi listi. Nekatere vezave časopisov segajo daleč nazaj v leto 1965. V tem oddelku imajo tudi nekaj posebnih knjig, ki so shranjene v steklenih, zaklenjenih omarah.
Knjižnico obiskuje 3500 aktivnih bralcev. Za izposojo knjig, CD-jev, DVD-jev, revij, je potrebna članska izkaznica. V primeru izgube, je potrebno novo izkaznico plačati, zato moramo nanjo skrbno paziti. Za predšolske in šoloobvezne otroke je članarina brezplačna. Knjižnica nudi tudi kopiranje in omogoča uporabo računalnikov. Tukaj lahko pridobimo gradivo iz interneta in le-tega nam po želji tudi natisnejo. Knjižničarka nam je povedala, da imajo knjige natančnejše podatke, kot jih lahko dobimo na internetu.
V knjižnici je v posebnem prostoru tudi Cici oddelek, kjer je mnogo knjig za predšolske otroke. V otroškem oddelku lahko otroci poslušajo pravljice, si ogledujejo knjige in se igrajo. Knjižničarke ečkrat prirejajo ure pravljic in ustvarjalne delavnice za najmlajše in mlade po srcu.
Čeprav v knjižnico pogosto zahajam, sem danes izvedela veliko novega. Članica sem že devet let in že od nekdaj so knjige moje prijateljice. Danes najraje berem mladinske knjige, kot so: Nikec, Lili, Anica … Moja najljubša knjiga pa je Urške so brez napake.
Nuša Krajnc, 5. b

  • Share/Bookmark

PRIHAJA ZIMA …

h1 18.11.2011 ob 09:24

Jesenski čas je čas, ko se narava umiri in pripravi na zimsko spanje. Otroci komaj čakamo, da bodo začele padati prve snežinke. Naše veselje ob prvem sneženju pa bodo zatemnile misli o mrazu in kako neprijetno bo stopati do avtobusne postaje po snegu. Seveda pa se bomo z veseljem odpravili na smučanje in po prijetni rekreaciji obsedeli s prijatelji ob čaju. Komaj čakamo tudi prednovoletni čas, ko bomo za božič postavili božično drevesce z jaslicami.
Še vedno pa imam najrajši poletje, saj takrat praznujem rojstni dan. Obožujem pa tudi tople dolge poletne dni ob morski obali.
Petra Žibert, 9. a

  • Share/Bookmark

OBISK PRI ZOBOTEHNIKU

h1 16.11.2011 ob 08:26

V sredo po pouku smo učenci podaljšanega bivanja odšli na obisk v ZD Sevnica. Obiskali smo zobotehnika g. Zvoneta Gregorčiča. Predstavil nam je svoj poklic. Videli smo, kako se delajo umetni zobje. Tam je bil tudi g. Leon, ki nam je pokazal, kako se zalepi zob, ki se je odlomil babici. Ob koncu je lahko vsak učenec vzel za spomin model malega umetnega zoba.
Bilo je zelo zanimivo.

Učenci podaljšanega bivanja 2. b. razreda in učiteljica Tadeja Rupar

  • Share/Bookmark

NA OBISKU V KNJIŽNICI SEVNICA

h1 16.11.2011 ob 08:24

V ponedeljek, dne 14. novembra 2011 smo se člani novinarskega krožka odpravili v Knjižnico Sevnica. Tam nas je sprejela gospa knjižničarka. Najprej smo skupaj odšli do oddelka za mladino. Izvedeli smo, da ima knjižnica okrog 70000 enot: DVD-jev, knjig, revij, časopisov, kaset… Prav vsak občan lahko postane član knjižnice. Če izkaznico za izposojo knjig izgubimo, moramo novo izdajo izkaznice plačati. Potem nas
je pot vodila v domoznanski oddelek, kjer lahko najdemo natančne podatke o našem kraju.
Kadar obiščem knjižnico, si vedno izberem tiste knjige, ki imajo zanimiv naslov in vabljive platnice. Prednost knjig je ravno v tem, da so v njih preverjeni podatki, medtem ko nas lahko internet hitro zavede, ker so nekatere informacije nenatančne.
Zelo rada hodim v knjižnico, saj rada berem knjige.
Tinkara Jene, 5. a

Ob vstopu v Knjižnico Sevnica nas je prijazno pozdravila knjižničarka gospa Saša Zimšek. Da bi lažje sledili pogovoru in si spočili noge, smo sedli na stole v mladinskem oddelku. Joj, ali veste, koliko gradiv imajo v knjižnici? Kar 70000! Iz polic so nas pozdravljale in vabile različne mladinske knjige. Po uvodnem pogovoru smo odšli v prvo nadstropje v domoznanski oddelek. Gospa Saša nam je povedala, kakšen pomen ima ta zbirka za domači kraj. Izvedeli smo tudi, da ima knjižnica 30000 aktivnih bralcev, kar je res lepo število. V tem prostoru so shranjene tudi izdaje starih časopisov. Tako so na primer povezani časopisi Dolenjskega lista od leta 1956 pa do leta 2010.
Knjižnica ima danes svetle in dovolj velike prostore, včasih pa so se stiskali v prostorih blizu šole, tam, kjer ima danes svoj kotiček vrtec.
Napočil je čas, ko smo morali zapustiti knjižnico. Knjižničarki sem obljubila, da bom redno obiskovala knjižnico.
Hana Kašič, 5. a

  • Share/Bookmark

Jesenske pripovedi

h1 16.11.2011 ob 08:23

JESEN JE TU…
Kadar padajo jesenske dežne kapljice, je kljub temu čarobno. Jesen je tudi nagajiva. Otroci se radi igramo z raznobarvnimi listi in že komaj čakamo na nov letni čas, zimo. V šoli postane napeto, saj začnejo učitelji spraševati. To je čas, ko se moramo potruditi in veliko učiti. Jesen je zame najljubši letni čas, pa čeprav je mrzlo.
Tina Rupar, 4. a

Listje rumeni, živali se pripravljajo na zimsko spanje, ljudje se bolj toplo oblačijo. Ste ugotovili, kateri letni čas je to? Seveda, to je pravljična jesen, polna doživetij. Ljudje, ki ne morejo iz stanovanj, se mi smilijo, saj zamudijo sprehode v naravi. Tudi raznobarvnih jesenskih listov, ki se podijo skozi veter, ne morejo loviti. Še posebej pa so pridne živali, ki vso dolgo jesen nabirajo hrano za zimsko spanje. Večina ptic se pripravlja na dolgo jesensko pot v tople kraje.
Nuša Krajnc, 5. b

Ko pride čarobna in vesela jesen, se ljudje odpravimo na vrtove ali njive in poberemo naše pridelke. Kmetje, ki imajo vinograde, se kregajo na ptice, ki kradejo grozdne jagode. Nekatere ljudi vleče na sprehod, drugi pa raje lenarijo pred televizorjem ali računalnikom. Živalim se jeseni zgosti dlaka, da jih pozimi ne zebe. Oh, ta hudomušna jesen.
Hana Kašič, 5. a

V naše mesto je prišla prelepa jesen. Tla so se prekrila s tisočerimi barvnimi listi. Bilo je tako pravljično in veselo, da smo stekli v naravo in se obmetavali z listi. Iz oddaljenih polj in vinogradov se je slišalo ropotanje klopotcev in videli smo, kako jata ptic leti in jadra po zraku v tuje dežele. S prijatelji smo se igrali različne igre, dokler nas ni zazeblo. Brž smo stekli domov, ker smo bili premalo oblečeni.
Maja Pavkovič, 5. b

Malo pred jesenjo začne listje rumeneti. Ko pa pride prava jesen, listje začne odpadati. Živalim se obarva dlaka v sivobelo barvo, da se lažje skrijejo pred sovražnikom in ostalim živalim. Ljudje si pripravimo poljske pridelke za ozimnico, živali pa svojo hrano. Več hodimo na sprehode v naravo. Strmimo v krošnje dreves in na ta način občutimo lepoto narave. Večkrat pada dež in piha veter. Včasih izza oblakov posije sonce, da nas pogreje. Ptičja strašila pospravimo in pripravimo ptičje krmilnice. Jesen mi ni preveč všeč, saj se mi živali smilijo, ker jih zebe.
Jakob Luka Imperl, 5. b

Jesen je zame najbolj dolgočasen letni čas. Ne maram je zato, ker je veliko dežja. Letošnja jesen pa je sploh zoprna. Ne vem, kaj naj delam med prostim časom, saj ne rastejo gobe, ki jih rada nabiram. Ne rastejo pa zato, ker je premrzlo. Kljub vsemu pa je v jeseni nekaj pozitivnega. Iz dreves pada zlatorumeno listje, hitro lahko skočim v toplo hišo in se pogrejem ob kaminu. Živali se pripravljajo na zimsko spanje, zato se brezskrbno sprehajam v naravi, ker me ni strah, da bi se ob meni pojavila kakšna strupena kača. Zvečeri se bolj zgodaj in to mi je prav všeč.
Tinkara Jene, 5. a

  • Share/Bookmark

Zaključna razstava udeležencev natečaja »NA OBISKU PRI JURIJU DALMATINU«

h1 10.11.2011 ob 09:20

Dne 9.11.2011, smo si tri učenke devetih razredov in učenka šestega razreda, ki smo s svojimi likovnimi in literarnimi stvaritvami sodelovale na natečaju »Na obisku pri Juriju Dalmatinu« ob spremstvu gospe učiteljice Jelke Slukan, udeležile zaključne prireditve in razstave na OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki.

V drugi polovici meseca septembra sta nas gospa Vesna Butkovič in gospa Jelka Slukan povabili k sodelovanju v likovno-literarnem natečaju, z velikim naborom izhodišč ustvarjanja.
Vsaka od nas učenk se ga je lotila na svojstven način. Dve učenki sta s svojima likovnima stvaritvama, povoščenim portretom Jurija Dalmatina in sliko Primoža Trubarja vžgano v les, konkurirali z ostalimi učenci posavskih šol in poleg značke osvojili tudi posebno priznanje. Prav tako sva isti uspeh poželi tudi učenki, ki sva ustvarjali na literarnem področju, s spisom in pesmico na temo »na obisku pri Juriju Dalmatinu«.
Pred podelitvijo in razglasitvijo dosežkov sta se nam pri klepetu pridružila Dalmatin in njegov učitelj Adam Bohorič, ob koncu pa so nas učenci OŠ Jožeta Gorjupa počastili s kratko dramsko igro »Kdo več velja«, kjer smo poleg Bohoriča in Dalmatina spoznali tudi pisca prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primoža Trubarja. Predsednik slovenskega protestantskega društva Posavje, bivši učitelj matematike, nas je s svojim duhovitim govorom spodbudil k nadaljevanju in ohranjanju tistega, kar so pred skoraj petstotimi leti začeli Trubar, Bohorič in Dalmatin.

Natalija Bratec, 9. b

  • Share/Bookmark