VESELO IN RAZIGRANO NA PRVI ŠOLSKI DAN

h1 15.09.2015 ob 18:27

V torek, 1. 9. 2015, se je tako kot na vseh drugih slovenskih osnovnih šolah, tudi na naši šoli začelo novo šolsko leto.

Ob osmi uri smo se zbrali na zunanjem igrišču, kjer smo slovesnost začeli z našo himno, Zdravljico. Po himni nas je s spodbudnimi besedami nagovorila gospa ravnateljica, Mirjana Jelančič, nato pa še župan, gospod Srečko Ocvirk. Pred zbranimi učenci in gosti so stopili tudi naši nekdanji najuspešnejši učenci, ki so bili letos zlati maturanti. Sledila je napeta nogometna tekma med učenci in starši, kjer so po težkem boju z majhno razliko zmagali učenci. Po koncu tekme smo najstarejši devetošolci sprejeli naše najmlajše in najbolj prestrašene prvošolčke. Učenci 9. c so vse prvošolčke pred odhodom v razrede že tradicionalno popeljali čez klopco. Po koncu sprejema smo se v razrede razvrstili še drugi učenci, kjer so nam razredniki razdelili urnike in povedali vse novosti, ki nas čakajo v letošnjem šolskem letu. Ker se s sošolci že dolgo nismo videli, smo komaj čakali, da si zaupamo poletne dogodivščine.

Želimo si uspešno šolsko leto, prav tako pa tudi veliko zanimivih in prijaznih šolskih dni.

Tinkara Jene, 9. b

  • Share/Bookmark

MATERINSKI DAN V LOKI

h1 12.04.2015 ob 09:56

V Kulturnem domu smo učenci POŠ Loka nastopali za materinski dan. Nastopala sem v dramskem in pevskem krožku. Vsak razred je predstavil kratek program. Četrtošolec Jakob Štigl je igral na harmoniko, učenci 3. razreda pa smo nastopili s plesom Kavbojska polka, Belokranjskim kolom in Rašplo. Aktiv kmečkih žena je spekel zelo dobre sladice, ki jih nisem mogla poskusiti, ker sem imela še nastop v Kulturnem domu Radeče. Vsi, ki so gledali nastop, so bili zelo srečni in veseli.
Nika Zatler 3. r. , POŠ Loka

V sredo je bil materinski dan, zato smo mamicam pripravili nastop v Kulturnem domu. Sodelovala je vsa šola. Igrali smo igrico O volku, ki je iskal pravljico. Nastopila sem v vlogi lisice in babice. Pevski zbor pa je zapel pesmi Mali zvonček in Jaz pa pojdem na zeleno travco.
Ker smo učenci 3. razreda tako dobro plesali, nam je učiteljica Marjeta dala pri plesu najvišjo oceno – odlično. Za nami so nastopali še učenci 1. In 2. razreda, ki so plesali in deklamirali. Predstavili so se tudi učenci podaljšanega bivanja. Vsi so nas zelo pohvalili. V gasilskem domu smo se posladkali s pecivom, ki so ga spekle babice in mamice pri aktivu žena.
Ta dan mi je bil zelo všeč.
Neža Močnik, 3. r. , POŠ Loka

V sredo smo učenci iz Loke nastopili v Kulturnem domu. Povabili smo babice, starše, dedke in tete. Učenki Manca in Ela sta najprej pozdravili vseprisotne. Mamicam sta zaželeli lep materinski dan. Nato so se vrstili nastopi in plesi učencev od 1. do 5. razreda.
Proslave se je udeležila tudi naša gospa ravnateljica iz Sevnice, ki je podelila našim učiteljicam šopke. Po končani proslavi smo odšli v gasilski dom na pogostitev, ki so jo pripravile žene aktiva kmečkih žena iz Loke.
Ta dan smo polepšali vsem, ki so bili na proslavi.
Leja P. Hočevar, 3. r. , POŠ Loka

  • Share/Bookmark

ZANIMIV OBISK DOMU UPOKOJENCEV SEVNICA

h1 6.04.2015 ob 09:07

Blizu naše šole stoji dom starejših občanov. Mladi večkrat obiščemo njene stanovalce in jih razveselimo s pesmijo. Pred kratkim sem z mentorico novinarskega krožka Marjeto Teraž obiskala zanimivo ženico, Terezijo Felicijan. Povedala mi je zgodbo o svojem življenju …
Terezija se je rodila 29. septembra davnega leta 1919, na kmetiji v Podulcah blizu Rake. Mama ji je umrla pri rosnih petih letih. Po njeni smrti se je oče ponovno poročil in tako je Terezija dobila polbrata in polsestro. Že od malih nog je pomagala domačim pri vseh opravilih na kmetiji. Pri desetih letih se je odselila k babici. Obiskovala je osnovno šolo na Raki. Na vprašanje, kakšno je bilo šolanje, je odgovorila: »Učitelji so bili bolj strogi kot danes. Nikoli pa nas niso tepli, vsaj v našem razredu ne. Danes učenci dobijo v šoli malico, mi je takrat nismo. Za šolskimi mizami smo morali sedeti zravnano in imeti roke na hrbtu. Učbenike in knjige smo si lahko izposodili v šoli, vendar smo jih morali vrniti ob koncu leta. Učili smo se matematiko, lepopis, srbohrvaščino, zgodovino, higieno in telovadbo, pri kateri se mi je v spomin najbolj vtisnilo skakanje čez kolebnico.«
V času druge svetovne vojne je bila Terezija z družino izseljena v Nemčijo. V Nemčiji se je poročila in skupaj z možem ob koncu vojne vrnila domov. V Peklu sta kupila domačijo z mlinom, kjer je vsak dan mlela moko za kruh.
Terezija je kot otrok jedla vse, kar je dobila, čeprav je bilo hrane včasih manj in niso izbirali, kaj bodo jedli. Tako še danes najraje vidi na krožniku domačo hrano, kot so zelje, matevž in seveda žgance.
Gospa Terezija pa veliko razmišlja tudi o današnji mladini. Takole razmišlja: »Mladina nima zaposlitve, prav tako je premalo obdelovalnih površin zaradi gradenj cest in naselij. Tako v Sloveniji posledično pridelamo premalo hrane za lastne potrebe. Pridelek pa uničujejo prav tako naravne nesreče, kot so poplave, suše in potresi. Namesto dela na kmetijah se mladina raje odloča za življenje v mestih in tako propada naša dediščina, stare kmetije in domačije.«
Terezija Felicijan nima želja za prihodnost. Želi si le, da bi lahko še večkrat obiskala svoj dom, mlin na domačiji in preživela čim več časa v naravi, v kateri je odraščala in katera ji je tako zelo pri srcu. Njenim željam se pridružujem tudi jaz in ji želim še veliko zdravih in veselih trenutkov.

Ajda Trbovc, 8. a,

  • Share/Bookmark

EKSKURZIJA V LONDON – London, here we come!

h1 29.03.2015 ob 10:51

V petek, 6. 3. 2015, smo se učenci in učiteljice spremljevalke Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica zbrali na ploščadi pred šolo, se z navdušenjem prešteli in vkrcali na avtobus, ki nas je prepeljal do letališča v Zagrebu. S Croatia Airlines smo odleteli v London, bolj natančno na Heathrow, največje evropsko letališče.
V hotelu Hilton Gardens Inn nas je čakala soba, tja smo odložili svoje kovčke in potovalke ter se odpravili na nočni ogled Londona.
S podzemno železnico smo se odpeljali na naš cilj. Ogledali smo si Trafalgar Square, v sredini stoji Nelsonov kip, ki nas spominja na bitko pri Trafalgarju, v kateri so Angleži (Nelson) premagali Francoze. Za trgom stoji Narodna galerija, pogledali smo si le nekatere najbolj znane slike, ker jih je preveč. S trga smo videli tudi zvonik Big Bena. Pozno zvečer smo končno legli v postelje in utrujeni zaspali.
V soboto nas je čakal obilen samopostrežni zajtrk v hotelu. Takoj po zajtrku smo odšli na ogled menjave straže pred Buckinghamsko palačo in znamenitega premika kraljeve straže. Sprevod godbe in kraljeve konjenice je prevzel naša srca.
Kasneje smo se odpravili na Greenwich, kjer smo videli razstavljeno ladjo in po izbiri obiskali še Nelsonov muzej. Ogledali smo si tudi park in na vzpetini stopili pred griniški ničelni poldnevnik in uro s 24 urami. Za kosilo smo si privoščili znamenito specialiteto Fish & chips. Sledil je ogled Londona z ladjico na Temzi, na njej nas je temeljito napihalo. Z ladjice smo videli Big Ben, London Eye, Tower Hill in še mnoge druge stavbe.
Vodička Špela nas je odpeljala še na trg ulične umetnosti, kjer smo imeli čas zase. Ogledovali smo si stojnice in izložbe, spoznavali tujo kulturo, gledali trebušne plesalke in poslušali komedijante.
V nedeljo, 8. 3. 2015, smo se takoj po zajtrku odpravili na ogled muzejev. Natural History Museum nas je navdušil s podatki o nastanku Zemlje, o žuželkah in njihovem naravnem okolju, ogledali smo si kamnine in najbolj znana okostja vseh vrst dinozavrov.
Obiskali smo še British Museum – muzej različnih kultur: azijske, afriške, egipčanske, rimske, grške in še mnogih drugih.
Vsi smo se že od samega začetka najbolj veselili prostega časa na Oxford Streetu, kjer smo kupili spominke zase, za družino in prijatelje. Nato pa v muzej voščenih lutk – Madame Tussaud’s! Tu smo se fotografirali z najbolj znanimi osebnostmi, kot so Brad Pitt, Angelina Jolie, Tom Cruise, Hitchcock in še ostale zvezde. Na nas pa je čakala še soba, polna pasti in grozljivih ljudi, ki so nas strašili in v kateri smo se vsi nakričali. In vožnja z vlakcem skozi zgodovino Londona, vse do epidemije kuge in še dlje v preteklost. Ogledali smo si še film v 4D z vsemi možnimi učinki.
Pred večerjo smo se sprehodili mimo najbolj znanega oglaševalskega mesta v Londonu
in skozi znamenito Kitajsko četrt. Večerja, ki je sledila, pa je bila obilna in samopostrežna. Pojedel si, kolikor si lahko.
Zadnji dan našega potovanja smo si ogledali še katedralo svetega Pavla – St. Paul’s Cathedral, od daleč videli Globe Theatre. Med potjo nazaj v naš hotel pa smo videli še šolo City of London School, kjer se je šolal Daniel Radcliff, ki je kasneje igral Harrya Potterja. To je bila tudi zadnja ogledana točka Londona, kajti zatem smo odšli po prtljago in se z avtobusom odpravili na letališče in nato proti domu.

Vsi smo se imeli enkratno in ves čas uživali v odkrivanju novega!

Nuša Krajnc in Ajda Trbovc, 8. a

  • Share/Bookmark

ANIMIRANI FILM DEČEK IN SVET

h1 5.03.2015 ob 18:39

V ponedeljek, 9. 2. 2015, smo si vsi 4. razredi OŠ Sava Kladnika Sevnica in 3. ter 4. razred OŠ Loka šli ogledat film Deček in svet.
Ko smo prišli v Kulturni dom Krško, smo se napotili v dvorano. Na začetku filma še nisem razumela, kaj je deček delal. Čez čas pa se mi je smilil, ker je dečkov oče šel v druge kraje iskat službo. Ko je deček šel iskat očeta, se mi je zdel zelo pogumen, da je šel čisto sam. Kmalu je prišel do revnega strička s psom, ki je vozil bombaž. Z njim je ostal, dokler se ni odločil, da gre drugam. To je bilo zelo samostojno. V tovarni so zvijali bombaž v role. Ko je zazvonila sirena, so delavci lahko odšli. Ti delavci so bili sužnji šefu, ki je kupil stroje, da bodo delali namesto delavcev. Ko so potem natovorili ladje z rolami bombaža, so nekaj časa plule po morju. Prišle so do mest, ki so izgledala kot vesoljske ladje. Kar naenkrat se je deček postaral in se vrnil v domačo hišo, v kateri so živeli z očetom in mamo. Na koncu sta se starša vrnila in so se lepo imeli cel dan.
Želim si še enkrat ogledati ta film. Zagotovo bi ga drugič bolje razumela.
V torek, 10. 2. 2015, smo imeli učenci 4. a delavnico o animiranem filmu. K nam je prišla gospa Andreja, ki se ukvarja z animacijo. Pokazala nam je optične igrače. Meni so bile zelo všeč, najbolj pa beležka z risbami. Pokazala nam je, kako snemati animacijo z magneti. Povedala je, da moraš, če delaš animacijo z risbami, za eno sekundo filma narediti dvainštirideset risb. Takrat sem se pošteno zamislila nad tem, kolikokrat moraš premakniti eno samo lutko v primeru snemanja lutkovnega animiranega filma, da pride ena sama sekunda. Vsak učenec je iz kolaž papirja izrezal en lik. Jaz sem naredila svetlo moder trikotnik. Po malici nas je gospa Andreja razdelila na pol in jaz sem bila v drugi skupini. Vsaka skupina naj bi animirala ustvarjene like. Ko smo začeli, je Anžej poslikal deset slik , potem Lovro in nato še Nikola. Tako smo naredili čisto kratko animacijo.
Če bi imela možnost, bi takoj še enkrat delala animacijo, saj mi je bila delavnica zelo všeč.
Karin Možina, 4. a

Film Deček in svet mi je bil všeč. Posebej zanimive so mi bile risbe. Film je bil v portugalščini – brez prevoda, ne samo to – govorili so v portugalščini nazaj. Bilo je zelo zanimivo poslušati tuj jezik, ki ga ne razumeš in ga tako predstavijo. Deček je šel iskat svojega očeta v mesto, a ga ni našel. Želel se je vrniti domov. Zagledal je vlak, s katerim se je odpeljal oče. Iz vlaka so izstopali gospodje, zelo podobni dečkovemu očku (bili so oblečeni kot očka, nosili so enako velike kovčke, imeli so enako frizuro). Deček je bil zmeden. Vrnil se je nazaj domov. V tem času je odrastel in se še sam odpravil po svetu iskat službo.
Tudi delavnica, ki smo jo imeli naslednji dan, mi je bila všeč, še posebej tisti del, v katerem smo ustvarjali in snemali animirani filmček. Za film smo potrebovali različne like (trikotnik, pravokotnik, kvadrat, krog, srce…). Snemanje filma na delavnici bi ocenila z veliko petico.
Tina Kolman, 4. a

V ponedeljek zjutraj smo se zbrali v šolski avli. Tam smo dobili malico. Nato smo se odpravili na avtobuse. Avtobusi so nas odpeljali v Krško, kjer smo si v Kulturnem domu Krško ogledali animirani film.
Očka in deček sta odšla iz dežele v mesto. Očka se je zaposlil v tovarni, kjer delajo tkanino. Po predstavi smo odšli v sobo – majhno dvorano, kjer smo se pogovorili o filmu.
Na poti do šole sem razmišljal o filmu in njegovi vsebini. Film mi je bil zelo všeč. Všeč mi je bila tudi glasba na koncu filma.
V torek smo imeli delavnico animiranega filma. V delavnici smo naredili svoj film iz likov. Moj lik je imel obliko srčka. Vsak lik smo prestavili in ga slikali. Potem smo iz slik s pomočjo računalnika naredili film.
Delavnica mi je bila zelo všeč. Spoznal sem, kako nastane animirani film.
Anžej Markl, 4. a

V ponedeljek, 9. 2. 2015 smo se z razredom odpravili v kinodvorano v Krškem. Tam smo si ogledali animirani film z naslovom Deček in svet.
Film mi ni bil tako zelo všeč,saj ga nisem razumela najbolje. Zato pa mi je bila veliko bolj všeč delavnica na naši šoli, ker sem se naučila delati optične igrače. Animatorka, ga. Andreja, nam je pokazala računalniški program za izdelovanje animiranega filma, ki smo ga tudi sami preizkusili. Bila je zelo zabavna, zato smo se zabavali tudi mi.
Ta dva dneva animiranega filma sta mi bila všeč.
Naja Zupančič, 4. a

Komaj sem dočakal ogled animiranega filma. Takoj ko smo prišli v Kulturni dom Krško, smo se posedli na stole v kinodvorani, se z gospo Marino na kratko pogovorili o kinu in začeli gledati film. Film mi je bil zelo všeč. Najboljši del filma mi je bil, ko se je pogumni fantek odpravil iskat očeta. Po filmu smo malicali in odšli v eno od dvoran. Tam nam je gospa Marina zastavila vprašanja, ki so se navezovala na film. Po pogovoru smo se vrnili v Sevnico.
Drugi dan smo imeli DELAVNICE. Ko sem prišel v šolo, sem najprej mislil, da gremo v Loko, nato pa so mi prijatelji povedali, da ostanemo tu. Prvo uro smo imeli slovenščino, drugi dve DELAVNICE, četrto pa angleščino. Pri drugi in tretji uri smo delali ANIMIRANI FILM. Zanj smo potrebovali različne like iz papirja, kamero in računalnik ter veliko dobre volje. Pri tem mi je bilo najbolj všeč slikati ustvarjene slike.
Nikola Ilinčić, 4. a

Moje misli o filmu so naslednje. Film mi ni bil preveč všeč, zato, ker nisem dobro razumela zgodbe. Igralci so govorili v tujem jeziku, podnapisov pa ni bilo. Vesela bi bila, če bi v filmu govorili slovensko.
Delavnice so mi bile všeč. Veliko smo ustvarjali z liki.
Ustvarjalna dneva sta bila zelo zanimiva.
Kaja Srpčič, 4. a

V torek smo imeli delavnice o animiranem filmu z naslovom DEČEK IN SVET, ki smo si ga ogledali v ponedeljek. Na delavnicah smo sami izdelovali kratek animirali film. Pri ustvarjanju filma sem se imel zelo lepo. Film, ki smo ga izdelali, mi je bil tudi zelo všeč. Drugi dve uri smo imeli normalen pouk.
Ta dan mi bo ostal v spominu.
Brin Samec, 4. a

  • Share/Bookmark

ČAJANKA Z NEKDANJIMI UČENCI OSNOVNE ŠOLA SAVA KLADNIKA SEVNICA

h1 2.03.2015 ob 18:19

V torek, 3. februarja 2015, smo devetošolci preživeli zanimivo popoldne. Obiskali so nas nekdanji učenci, ki so osnovnošolska leta preživeli pri nas.
Najprej nas je z lepo besedo pozdravila gospa Mirjana Jelančič, naša ravnateljica. Radovedno smo prisluhnili njenim besedam, potem pa smo imeli možnost, da postavimo nekdanjim učencem vprašanja o življenju na srednjih šolah. Sedanji dijaki so nam posredovali veliko koristnih nasvetov o učenju, zahtevah učiteljev, srednješolskih programih in drugih dejavnostih v srednjih šolah. Spraševali res nismo veliko, vendar smo bili hvaležni za vsako informacijo, ki nam bo olajšala vstop v srednjo šolo. Ugotovili smo, da so vsi dijaki zadovoljni s svojo izbiro šole, pogrešajo le več spanja.
Popoldne je počasi zamenjal večer, mi pa smo ob toplem čaju in piškotih, ki so jih pripravile gospe kuharice, sproščeno klepetali in izmenjavali mnenja o šolskih zadevah.

Saša Šibilja, 9. b

  • Share/Bookmark

DOGODIVŠČINE NA GRADU SEVNICA

h1 26.02.2015 ob 18:17

V torek, 24. 2. 2015, na temen in deževen dan, smo se učenci 1. c OŠ Sava Kladnika Sevnica odpravili na sevniški grad, kjer nas je pričakala vsa grajska gospoda, z grofom Moškonom na čelu. Čeprav je grof ob desetih dopoldan še spal, smo ga s pesmico prebudili in ga opomnili, da je dobil obisk. Prišli smo mi in prišla je tudi ekipa RTV Slovenija, ki je v Sevnici snemala oddajo Na lepše.
Kljub grofovi dopoldanski sitnosti, smo ga hitro spravili v dobro voljo. Grajski oskrbnik Ciril nas je odpeljal na ogled v staro šolsko učilnico in kasneje do Grajskega lutkovnega gledališča. Tam smo se lahko poigrali z lutkami in spoznali Baltazarja. Grajsko lutkovno gledališče je samo za nas postavilo na oder lutkovno predstavo Grdi raček. Bili smo navdušeni. Kamorkoli smo ta dan vstopili, nam je sledila kamera, ki je našo dogodivščino na gradu posnela.
Komaj čakamo, da si bomo ogledali oddajo na televiziji ali kot je rekel nek grajski gospod: »Da se pogledamo v škatli, ki jo gledamo vsako popoldne«.
Hvala vsem, ki ste z nami preživeli ta dan in poskrbeli za topel sprejem.

Učenci 1. c in učiteljici Katja in Martina

  • Share/Bookmark

Moje počitnice

h1 26.02.2015 ob 18:16

Zelo sem se veselil počitnic.
V soboto, 14. 2. 2015 smo se z družino odpravili smučat na Vogel. Vožnja je trajala približno tri ure. Med potjo smo se ustavili še v Bohinjski Bistrici, kjer smo nakupili hrano in se odpeljali na smučišče. Po prihodu smo šli po karte, se preoblekli ter se z gondolo odpeljali na progo. Prva dva dneva je bilo vreme nepričakovano, saj je bila megla. V nedeljo zvečer smo se kepali in pobirali zastavi (tako se je imenovala igra).
Vsak dan smo se zbujali ob sedmi uri, spat pa smo hodili zelo pozno. V sredo smo se vrnili v Sevnico okrog devete ure zvečer, saj smo še celi dan namenili smučanju. Ko sem prišel domov, sem bil zelo utrujen, zato sem se umil in odšel spat.V četrtek in petek sem se učil angleščino, v soboto pa sem prebral knjigo Lukec in njegov škorec in napisal v zvezek vse potrebno po navodilih za domače branje. V nedeljo smo se z ekipo JU-JITSA odpravili na tekmovanje v Črnomelj. Tekma se je pričela ob deseti uri, končali pa smo ob 14.00. Podelitev medalj je bila ob 14.30. Iz naše ekipe smo dobili kar pet medalj. Jaz sem osvojil drugo mesto. Od mojih sošolcev so tekmovali: Žan Medved, Klemen Kajtna in Liza Senica, ki so osvojili četrto mesto. Uspešni so bili tudi mlajši tekmovalci. Lan Prah je dosegel prvo mesto, Marko Popelar pa drugo. Uspešni sta bili tudi Maša Medvešek, ki je dosegla prvo mesto ter Eva Ocvirk drugo mesto. Na poti proti domu smo se ustavili še v Dolenjskih Toplicah, v pizzeriji Kolesar, kjer smo naročili pizze in jih z veseljem pojedli, saj smo bili zelo lačni. V nadaljevanju vožnje smo se šli igro Resnica ali iziv in se veseli svojih tekmovalnih uspehov.
Počitnice so hitro minile in imel sem se lepo.

Amadej Krnc, 5. a
Mentorica: Jožica Mlakar, prof.

  • Share/Bookmark

Moje počitnice

h1 26.02.2015 ob 18:14

Čas počitnic se je začel
in drugačen svet se je pričel.

Ko napočila je pustna sobota,
sem šla v Terme Dobova.

Bilo zabavno in čudovito je ,
ko ura naznanila šest je,
se vse žal končalo je.

Z avtom domov sem se odpeljala,
da bi si odpočila od napornega dne.

Prišel je ponedeljek in
»Juhuhu, počitnice so tu!«

V torek učenje,
saj kmalu bo ocenjevanje.
Zemljevid,učbenik, DZ in zvezek – vse preglej!

Ojej, na angleščino skoraj bi pozabila!
Večkrat snov preberem,ponovim in že znam.

Joj, že je nedelja! Ura odbila 10.00 je,
moramo iti na zabavo, da ne zamudimo.

No, smo že tam! »Vse najboljše!«
Kosilo:predjed in glavna jed in še sladica,njami.
Piškoti, vesele pesmi, čudovito!

Sedaj napočil že čas je šole,
vse zvezke v torbo pa tudi športno opremo, peresnico,
prtiček in beležko.
Jutri šola je, zato se od počitnic poslovim,
skočim v posteljo in zaspim.

Tamara Rak, 5. a
Mentorica: Jožica Mlakar, prof.

  • Share/Bookmark

PUSTOVANJE

h1 26.02.2015 ob 18:14

Ko ura odbila je pet,
brž v masko in na izlet;
ko pridem do vrat,
se me je za bat,
ker jaz sem smrt.

Že vrata se odpro,
veselo vsi zarajamo,
ker mi smo maškare,
dajte nam bonbone vse!

Ko prispemo do naslednje hiše,
zapojemo in dobimo same sladkiše,
še kakšen everček ali dva,
čokolade, bombone in krofa dva.

Ko na terenu končamo – se še,
doma ustavimo,
da vrečko zamenjamo,
ker ta polna je.

Nato naprej do sosedov odidemo,
tam dva evra dobimo,
saj jim zvončke podarimo.

Utrujeni nazaj domov hitimo,
saj nas noge že bolijo,
zato se hitro umijemo
in spat odhitimo.

Žan Medved, 5. a
Mentorica: Jožica Mlakar, prof.

  • Share/Bookmark